Državni zbor je 20.3.2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPP). Zakon še ni bil objavljen v Uradnem listu, kar se bo zgodilo v prihodnjih dneh. ZIUPP naj bi pričel veljati 29.3.2020.

Namen zakona je ohranitev delovnih mest in zato ureja delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije in izpolnjujejo pogoje iz tega zakona (začasno čakanje na delo). Zakon ureja tudi nadomestilo plače delavcem, ki ne morejo delati zaradi odrejene karantene v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.

Do delnega povračila izplačanega nadomestila bodo upravičeni delodajalci-gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zadruga ali fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ki:

a) predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije,
b) na podlagi opisa poslovnega položaja ugotovi, da zaradi poslovnih razlogov
začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, in
odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo,
c) predloži pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na
začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja
na delo.

Nadomestila ni mogoče uveljavljati za delavce, ki so napoteni na čakanje v času odpovednega roka.

Delodajalec, ki zaposluje samo enega delavca izpolnjuje pogoje iz točke b) in lahko odloči o začasnem čakanju delavca, če ugotovi, da iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela za najmanj 50% delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu.

Za delavce, vključene v zgoraj opisani ukrep velja neizpodbojna domneva, da pred napotitvijo in v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu ni nastal razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Naloga delodajalca je, da pred sprejetjem odločitve o tem, da ne more zagotoviti dela in da delavce napoti na začasno čakanje na delo, da se posvetuje s sindikati pri delodajalcu ali če sindikata ni s svetom delavcev. Če pa pri delodajalcu ni ne enega ne drugega pa mora delavce obvestiti o sprejetju ukrepa še pred sprejetjem ukrepa, na običajen način obveščanja pri delodajalcu.

DELODAJALCI KI NIMAJO PRAVICE DO DELNEGA POVRAČILA IZPLAČANIH NADOMESTIL:

Zakon določa kateri delodajalci nimajo pravice do povračila in sicer so to delodajalci:

- dokler imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo po tem zakonu, pri
neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v
referenčnem obdobju v skladu s tem zakonom ter se presežek ur z ustrezno
neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa lahko
izravna ( pri čemer zakon določa izjemo in sicer lahko delodajalec prosi za delno povračilo ki iz objektivnega
razloga na strani delavca presežka ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in
začasno prerazporeditvijo delovnega časa ne more izravnati)


- ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu
z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh
neplačanih zapadlih obveznosti na dan vloge znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da
delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni
imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega
razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;

- ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni
redno izplačeval plač oziroma prispevkov za socialno varnost;

- če je nad njim uveden postopek insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno
poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.


NADOMESTILA PLAČ DELAVCEM Z ODREJENO KARANTENO:

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ki izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena.

ČASOVNE OMEJITVE:

Na podlagi tega zakona lahko delodajalec napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo za največ tri mesece.

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena pa lahko prejema nadomestilo za ves čas ko mu je odrejena karantena.

OPIS POSLOVNEGA POLOŽAJA

Delodajalec mora pripraviti opis poslovnega položaja, ki mora imeti obvezne sestavine določene v zakonu in sicer:

- navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic epidemije, zaradi česar je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja),

- podatek o številu delavcev, ki jim delodajalec zaradi poslovnih razlogov začasno ne
more zagotavljati dela,

- oceno poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest.

PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV:

Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema delno povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene ZIUPP.

V skladu z ZUIPP ima delavec v času začasnega čakanja na delo:

- pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna
razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (80 % od osnove določene v skladu z ZDR-1) in

- obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo.

Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

Delavec lahko med ukrepom začasnega čakanja na delo v dogovoru z delodajalcem izrabi pravico do letnega dopusta. V tem primeru ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Delodajalec delavcu pisno odredi napotitev na začasno čakanje na delo v skladu z odločitvijo, ki jo je sprejel na podlagi ZUIPP. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

Delavec, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna
razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, upravičenost do nadomestila pa traja najdlje do 30.9.2020.

DELAVCI S PRAVICAMI IZ SOCIALNIH ZAVAROVANJ:

Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali odrejeni karanteni upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo ali med odrejeno karanteno pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz prve alineje drugega odstavka ali šestega odstavka 5. člena ZUIPP ne izplačuje.

Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali odrejeni karanteni ali med trajanjem začasnega čakanja na delo ali odrejeno karanteno uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen dodela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače po ZUIPP v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.

OBVEZNOSTI DELODAJALCA:

V obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače v skladu z določbami ZUIPP mora delodajalec delavcem na začasnem čakanju na delo izplačevati nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

V obdobju ko delodajalec prejema delno povračilo, delodajalec ne sme:

- začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi
delavcem iz poslovnih razlogov,

- odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na
delo.

Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, ali ga na začasnem čakanju na delo nadomesti z drugim delavcem, o tem predhodno obvesti zavod.

VRAČANJE PREJETIH SREDSTEV:

Če delodajalec začne postopke odpovedi ali odpove pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in če odreja nadurno delo, pa bi to delo lahko opravil z delavci na začasnem čakanju mora v celoti vrniti prejeta sredstva.

Če delodajalec brez predhodne obvestitve zavoda delavca pozove nazaj na delo ali delavca na čakanju nadomesti z drugim delavcem mora vrniti prejeta sredstva za delavca v zvezi s katerim je ugotovljena nepravilnost.

Sredstva mora v celoti vrniti tudi delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva če začne postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe in sicer če začne likvidacijo med prejemanjem sredstev in v obdobju po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.


UVELJAVLJANJE PRAVICE DELODAJALCA :

Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski ali pisni obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30. septembra 2020.

Pravico do delnega povračila nadomestila plače lahko uveljavi tudi delodajalec, ki je delavce na začasno čakanje na delo napotil pred uveljavitvijo ZUIPP, če vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od uveljavitve tega zakona in izpolnjuje pogoje za uveljavitev pravice. V tem primeru se delno povračilo nadomestila plače izplačuje za čas začasnega čakanja na delo po uveljavitvi tega zakona.

Vlogi delodajalec priloži dokazila iz prvega odstavka 2. člena ZUIPP.

Vlogi za nadomestilo za delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, delodajalec priloži kopijo odločbe ministra, pristojnega za zdravje, in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.

Zavod bo izdal odločbo o priznanju pravice do delnega povračila nadomestila plače. Na podlagi odločbe bo zavod z delodajalcem sklenil pogodbo o delnem povračilu nadomestila plače v kateri bodo določena medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.

ZIUPP določa, da mora pogodba zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna delnega povračila nadomestil plače, višino delnega povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za delno povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.

VIŠINA DELNEGA POVRAČILA PO ZUIPP IN ČAS TRAJANJA UKREPA:

Višina delnega povračila izplačanih nadomestil plače s strani Republike Slovenije znaša 40 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela.

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.

Delodajalcu pripada delno povračilo nadomestil plače delavcev na začasnem čakanju na delo in nadomestilo zaradi odrejene karantene za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.

Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.

Delodajalec lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače zaradi začasnega čakanja na delo uveljavlja le enkrat in največ za tri zaporedne mesece.

Upravičenost do delnega povračila nadomestil plače iz prvega odstavka tega člena lahko traja najdlje do 30. septembra 2020.

Zakon bo pričel veljati kmalu, zato je nujno da vsi delodajalci, ki razmišljajo ali nameravajo izkoristiti delno povračilo pričnejo s pridobivanjem dokazil, ugotavljanjem poslovnega stanja in pripravo delavcev na ukrep. Kako bo postopek potekal v praksi in kaj vse bo prinesel pa ni moč trditi, saj postopki še niso stekli.


Kristjan Žalec, odvetnik