• Kontaktni odvetnik zavarovalnice ARAG SE
  • info@odvetnik-zalec.si
  • Pokličite: 040 171 304

 

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP).

2.4.2020 je bil sprejet dolgo pričakovani Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP).

Zakon še ni bil objavljen v Uradnem listi in se še ne uveljavlja, je pa znano njegovo besedilo, ki ga bom po segmentih predstavil v posameznih člankih.

ZIUZEOP določa, da se z njim (med drugim) spreminjajo in dopolnjujejo določbe:

1. Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPOK) in

2. Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (Uradni list RS, št.36/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUPPP) pri čemer je potrebno poudariti, da ZIUZEOP prej navedenih zakonov ne odpravlja ali razveljavlja in tako dejansko veljajo še naprej v delu, ki ni premenjen ali dopolnjen z ZIUZEOP.

Prvi del pregleda ZIUZEOP je namenjen predvsem družbam, ki zaposlujejo in nameravajo uveljavljati povračilo nadomestila izplačanih plač za delavce, ki so na čakanju zaradi poslovnega razloga ali ki ne delajo zaradi višje sile in ukrep plačila davkov in prispevkov za zaposlene, ki delajo in dodatek k plači v višini 200 EUR, ki pa se nekako nanaša neposredno na delavce.

Zakon določa, da ukrepi veljajo tudi za nazaj in sicer od 13.3.2020 in vse do 31.5.2020 razen če zakon določi drugače. Če do 15.5.2020 epidemija ne bo preklicana pa se vsi roki, katerih trajanje je predvideno do 31.5.2020 podaljšajo.

ZIUZEOP ne glede na določbe ZDR-1 določa nadomestilo višine plače delavcem, ki ne morejo delati zaradi višje sile in dejansko določa višje nadomestilo, kar bo podrobneje opisano v nadaljevanju in ureja tudi delno povračilo izplačanih nadomestil tudi za te delavce.

Pravico do povračila izplačanega nadomestila lahko uveljavlja vsak delodajalec v RS, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč (22. člen).

Če delodajalec v letu 2019 ni posloval celotno leto je do pomoči upravičen če je utrpel vsaj:

- 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali
- vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020. Zakonodajalec je med obema pogojema uporabil »ali« kar pomeni, da gre za alternativna pogoja in ni potrebno, da sta izpolnjena oba (22. člen)

ZIUZEOP v 25. členu določa tudi, da imajo delodajalci v Republiki Sloveniji, ki izpolnjujejo zgoraj opisane pogoje pravico do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela. Delodajalec mora poleg že opisanih pogojev podati tudi izjavo, da njegovi delavci, za katere zahteva povračilo ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

Zakon določa, da obema kategorijama delavcev in sicer tako delavcem, ki so bili napoteni na čakanje, kot tudi delavcem, ki ne delajo zaradi višje sile pripada nadomestilo v višini, ki ga določa ZDR-1 (80 % plače), vendar pa je z ZIUZEOP določen še minimum nadomestila. Nadomestilo plače določeno z ZIUZEOP ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Delavec, ki je ob napotitvi na začasno čakanje na delo, upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo ali višje sile pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače po ZIUZEOP v tem času ne izplačuje. Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo ali višje sile uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače po ZIUZEOP v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po ZIUZEOP z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020. Pri tem pa je določena tudi izjema.

Ne glede na prej navedeno določilo lahko delodajalci pridobijo pravico do povračila nadomestila plače tudi če so delavce napotili na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo ZIUZEOP, za obdobje od 13. marca 2020, če vloži vlogo po ZIUZEOP v osmih dneh od uveljavitve ZIUZEOP in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.

ZIUEP določa, da bo Zavod vse vloge delodajalcev, ki so jih oddali na podlagi ZIUPPP obravnavali v skladu s ZIUZEOP.

ZIUZEOP določa, da mora delodajalec tako za delavce, ki so na čakanju kot za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile, ob vložitvi vloge priložiti tudi izjavo iz 21. člena ZIUZEOP za katero kazensko in materialno odgovarja, vendar pa žal ne morem jasno povedati kakšna naj bi bila to izjava, saj 21. člen ZIUZEOP določa samo kaj je namen ZIUZEOP. Za lažje razumevanje 21. člen ZIUZEOP določa : »(1) S podpoglavjem 1.1 tega zakona se z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije ureja povračilo izplačanih nadomestil plače delavkam oziroma delavcem (v nadaljnjem besedilu: delavec) pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije (v nadaljnjem besedilu: začasno čakanje na delo).

(2) S podpoglavjem 1.1 tega zakona se ne glede na določbo šestega odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 –popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) določa tudi višina nadomestila plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile in se ureja delno povračilo izplačanih nadomestil
plače tem delavcem«.

Kaj je s tem mislim zakonodajalec ni popolnoma jasno, verjetno so mišljene izjava po 22. členu ZIUZEOP. Poleg opisane izjave mora:

- za delavca na začasnem čakanju na delo mora delodajalec priložiti še dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

- za delavca, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela pa mora delodajalec še dokazila o upravičeni odsotnosti zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

- ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu
z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;

- če je nad njim uveden postopek stečaja.

Zavod bo o vlogi odločil v roku 8 dni s sklepom.

Povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu. Opisano dejansko pomeni, da mora delodajalec izplačati nadomestilo. Če delodajalec nadomestila ne bo izplačal tudi ne bo prejel povračila.

Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal. Določbe glede povračila nadomestila plače iz tega člena se smiselno uporabljajo tudi za delno povračilo nadomestila plače v primerih, ko delavec zaradi višje sile ne opravlja dela.

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje najdlje do 31. 5. 2020.

ZIUZEOP omejuje višino povračila izplačanega nadomestila s strani Republike Slovenije. Izplačano nadomestilo se bo povrnilo v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, zmanjšanega za prispevke zavarovanca.

Delodajalci so za delavce, ki so na čakanju na delo in za katere so upravičeno do povračila izplačanih nadomestil in za delavce, ki dobivajo nadomestilo zaradi višje sile oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. 3.2020 do 31. 5 2020. Vendar pa je višina prispevkov katerih plačila so oproščeni obračunavajo največ do višine nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Prispevke za ta socialna zavarovanja v celoti plačuje Republike Slovenija.

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

ZIUZEOP določa, da imajo delavci v tem času določene pravice in obveznosti in sicer delavec, ki delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene z ZIUZEOP.

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu vendar pa mora delodajalec o tem predhodno obvestiti Zavod.

Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z ZDR-1.

ZIUZEOP določa, da delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo v skladu z odločitvijo iz prvega odstavka 21. člena ZIUZEOP. Kaj natančno naj bi to pomenilo ni popolnoma jasno, glede na določbo 21. člena pa je utemeljeno moč sklepati, da mora delodajalec v sklep o začasnem čakanju na delo zapisati, da delavcu ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije. Menim, da je potrebno upoštevati še ZIUPPP, ki je bolj podrobno določil obveznosti delodajalca. ZIUZEOP pa jasno določa, da mora delodajalec napotilo na čakanje izdati pisno in v njem določiti čas začasnega čakanja na delo, možnost in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo in višino nadomestila plače. Pri tem opozarjam, da mora biti nadomestilo plače usklajeno z ZIUZEOP, kar pomeni, da najnižji znesek nadomestila ne more biti nižji od minimalne plače.

Določene obveznosti pa ima tudi delodajalec kar je podrobneje določeno v 31. členu ZIUZEOP.

Bistvene dolžnosti delodajalca so:

1. v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače.
2. v času prejemanja povračila nadomestila plače delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo in
3. če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile, o tem obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z dnem prenehanja odsotnosti.

Za kršenje prej navedenih obveznosti delodajalca je predpisano, da da mora vrniti vsa prejeta sredstva v trikratni višini.

ZIUZEOP poleg tega, da mora delodajalec vračati sredstva če ne izpolnjuje pogojev glede upada in rasti prometa, mora sredstva vrniti tudi če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
- prejemanja sredstev in
- po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

ZIUZEOP ne določa ničesar glede odpuščanja delavcev, ki so začasno napoteni na čakanje, vendar pa, kot sem že omenil, ZIUZEOP ni razveljavil ZIUPPP, ki je določala obdobje v katerem delodajalec, ki je prejemal povračilo izplačanih nadomestil, ne sme odpuščati delavcev. Zato sem mnenja, da enaka pravila veljajo oziroma bodo veljala tudi v primeru prejemanja povračila po ZIUZEOP.

Poleg zgoraj opisanih dolžnosti bo moral delodajalec omogočiti tudi nadzor nad dodeljevanjem in izplačevanjem pomoči. Delodajalec mora Zavodu za zaposlovanje omogočiti
administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti, ki bo določen v sklepu Zavoda.

Zavod bo namreč o oddani vlogi odločil s sklepom v katerem bo zlasti naveden predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter nadzor nad njegovim izvajanjem.

V primeru nadzora na kraju samem mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona. Zavod lahko za namene izvrševanje kontrole pridobiva tudi določene podatke od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Finančne uprave Republike Slovenije.

Zavod pa lahko, za namene izvrševanja nadzora nad izpolnjevanem obveznosti iz sklepa delodajalca in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic po ZIUZEOP, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.

ZIUZEOP pa ima tudi določilo, ki je skupno vsem, ki so prejemniki »pomoči« po ZIUZEOP.

99. člen ZIUZEOP namreč določa skupne pogoje za določena upravičenja in nadzor. Določeno je, da morajo subjekti, ki so uveljavili:
- povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo iz poglavja
1.1 tega zakona,
- povračilo nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela iz
poglavja 1.1 tega zakona,
- oprostitev plačila prispevkov po 28., 33. in 38. členu tega zakona ali
- izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka

v primeru, da je od uveljavitve ZIUZEO prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020 vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

Subjekt, ki je uveljavil upravičenja po tem zakonu in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njihovo pridobitev, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije in znesek prejete pomoči vrne na podlagi ugotovitvene odločbe v roku 30 dni.

V primeru kršitev lahko delodajalca, poleg vračila prejetih sredstev zadane tudi plačilo globe.

ZIUZEOP določa naslednje globe (104. člen):

(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki:
- izplača nadomestila plače v nasprotju z ZIUZEOP (prvi odstavek 31. člena)- ne izplačal neto nadomestila plače v predpisani višini,
- v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo, ali ne obvesti Zavoda z dnem prenehanja odsotnosti, če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile (drugi in tretji odstavek 31. člena),
- ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek 30. člena),
- ne obvesti Finančne uprave Republike Slovenije o naknadni ugotovitvi o neizpolnjevanju pogojev za upravičenja po tem zakonu (drugi odstavek 99. člena ZIUZEOP).

Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prej navedene prekrške.

Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori če storit prej navedene prekrške.

Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori navadne prekrške.

 

Kristjan Žalec, odvetnik

Arag

odvetniska zbornica slovenije

Uradne ure

Ponedeljek - petek
od 9.00 do 14.00

Za sestanek izven uradnih ur, pokličite

 

 

Kontakt z nami

Odvetnik Kristjan Žalec,
Zadružna cesta 33
8340 Črnomelj

05 99 55 006

040 171 304

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

9.00 do 14.00